Brandenburški notranji minister poziva k zavrnitvi: poziv k trdnosti

Brandenburški notranji minister poziva k zavrnitvi: poziv k trdnosti

V aktualni razpravi o azilni politiki v Brandenburgu je notranji minister René Wilke (neodvisni) danes potrdil ukrepe za zavračanje prosilcev za azil na meji s Poljsko. Po konferenci notranjih ministrov v Bremerhavnu je te zavrnitve označil za nujne zaradi pomanjkanja zavezujočih predpisov z državami EU. To se dogaja v ozadju sodbe berlinskega upravnega sodišča, ki je zavrnitve na meji razglasilo za nedopustne. Wilke trdi, da pomanjkanje ustreznih predpisov zahteva jasna navodila in podpira strožje smernice, ki so jih sprejeli zvezni in državni notranji ministri. Po rbb24 je bilo v tem kontekstu zabeleženih okoli 25.000 zavrnitev in okoli 1.000 prijetij s strani tihotapcev.

Kljub upadu prosilcev za azil, ki ga begunske organizacije pripisujejo drugim vzrokom, kot je napeta varnostna situacija v Siriji, razprava o pravni podlagi ostaja vroča. Zvezni notranji minister Alexander Dobrindt (CSU) vztraja pri zavrnitvi kljub pravnim pomislekom. Dobrindt je poudaril, da so nadzor na nemških mejah poostrili in ga sodba Berlina ne bo ustavila pri nadaljevanju ukrepov. To je bilo tudi v medijih kritizirano kot kršitev zakona, predvsem Michael Kellner (Zeleni), Lena Kotré (AfD) pa korake zvezne vlade vidi kot korak v pravo smer.

Pravni položaj in dublinski postopek

Omenjena sodba berlinskega upravnega sodišča je razglasila zavrnitev treh somalijskih prosilcev za azil za nezakonito, ker je zvezna policija ukrepala, ne da bi izvedla dublinski postopek. Po ZDF je nujno, da se najprej razjasni, katera država članica EU je pristojna za azilni postopek. Uredba Dublin III navaja, da lahko prošnje za azil obravnava samo država, v katero je prosilec za azil najprej vstopil. Ti predpisi so namenjeni nadzoru sekundarne migracije znotraj Evrope in določajo, da zavrnitev ni dovoljena brez predhodne razjasnitve odgovornosti.

Sam dublinski postopek je ključni element evropske azilne politike. Postopek je zasnovan tako, da zagotovi, da vsako prošnjo za azil obravnava samo ena država članica. Vloge se oddajo na eni od izpostav zveznega urada ali v centru za prihode, kjer se določi pristojna država. Kot pojasnjuje [bamf.de](https://www.bamf.de/DE/Themen/AsylFluechtlingsschutz/AblaufAsylverfahrens/Dublin procedure/dublin procedure-node.html), prosilcev za azil, ki vložijo prošnjo za azil na nemškem ozemlju, ni mogoče zavrniti brez izvedbe dublinskega postopka.

Posledice za voznike in politiko

Strožji ukrepi na meji ne prizadenejo le prosilcev za azil, ampak tudi migrante iz Poljske. Wilke je izrazil skepso glede napovedanih kontrol na poljski strani, ki jih načrtujejo kot odgovor na nemške zavrnitve. Ta nadzor vpliva tudi na okoli 12.000 dnevnih migrantov iz Poljske, kar povzroča precejšnje motnje v obmejnem prometu. Da bi zmanjšal obremenitev teh potnikov, Brandenburški premier Dietmar Woidke (SPD) namerava zahtevati tretji pas na Autobahnu 12.

Na splošno postaja razprava o azilu v Nemčiji in zlasti v Brandenburgu vse bolj vroča. Pravni okvir je zapleten in mnenja o pravi poti so močno deljena. Medtem ko se nekateri politiki zavzemajo za strožjo migracijsko politiko, drugi menijo, da je treba upoštevati humanitarne vidike. V tej mešani situaciji je treba še videti, kako se bodo razmere razvijale v prihodnjih tednih.