Protest pri BER: Iniciativa poziva k ustavitvi kontroverznega begunskega centra

Protest pri BER: Iniciativa poziva k ustavitvi kontroverznega begunskega centra

Stvari na letališču Berlin Brandenburg (BER) resnično brbotajo. Danes, 14. julija 2025, so potekale velike demonstracije proti načrtovanemu vstopno-izstopnemu centru za begunce, ki naj bi po trenutnih informacijah Ministrstva za notranje zadeve v Potsdamu svoja vrata odprl v začetku leta 2028. Kar naj bi zasebni investitor sprva dokončal do leta 2026, zdaj naleti na močan odpor prebivalcev in begunskih organizacij.

Okoli 100 ljudi se je danes zbralo pred mestno hišo v Schönefeldu, da bi protestirali proti gradbenemu projektu. Pobuda »Prevent BER Deportation Center« ima jasne zahteve: želijo, da se razvojni načrt za azilni center zavrne, in se odločno zavzemajo za popolno ustavitev projekta. Demonstranti so pozvali k odpravi pridržanja zaradi deportacije in azilnih postopkov na letališčih. Za mnoge je to pereč problem, saj vidijo ogroženo človeško dostojanstvo.

Kontroverzen gradbeni projekt

Načrtovani center, ki bo deloval kot oblastna lokacija, bo povezoval potrebne naloge za vstop in izstop migrantov. Država bo objekt najela od zasebnega investitorja. Projekt je bil deležen tudi kritik zaradi pomanjkanja javnega razpisa. Policija je spremljala protest, ki je želel opozoriti na posledice takšnega centra za človekove pravice.

V okviru protesta namerava iniciativa v sredo predati uradno izjavo v mestni hiši in organizirati budnico. Na ta dan se sestane tudi lokalni svet, kar pomeni razburljiv preobrat v prihajajočih razpravah o azilnem domu. In zdi se, da ni prizadeta samo lokalna raven, ampak se upoštevajo tudi nadregionalni vidiki: zvezna vlada je napovedala, da bo najela pisarniške prostore v središču, kar povečuje pomisleke glede funkcionalnosti in človečnosti.

Pravni položaj in vidiki človekovih pravic

Takole Inštitut za človekove pravice pojasnjuje, zavrnitve na nemških mejah kršijo pomembne zahteve človekovih pravic in evropsko zakonodajo. Tekoči nadzor na notranjih mejah bi lahko vodil tudi do nezakonitih vračanj, kar postavlja pod vprašaj evropsko azilno politiko.

Z različnih koncev se pojavljajo tudi namigi, da se bo število prošenj za azil v Nemčiji leta 2024 v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšalo za okoli 30 odstotkov. Ta upad odpira vprašanja o potrebi po ukrepih, ki bi lahko kršili ne le mednarodne sporazume, temveč tudi človekove pravice prosilcev za azil.

Zadevne skupine pozivajo k individualni oceni statusa človekovih pravic vsakega prosilca za azil, da bi zagotovili, da nihče ni podvržen mučenju ali nečloveškemu ravnanju zaradi izgona ali vračanja. Prisilni kolektivni izgon, kakršen bi se lahko zgodil v centru za deportacijo, bi bil očitna kršitev teh temeljnih načel.

Glede na vse te zaplete in proteste, ki še trajajo, je treba videti, kako se bo razvijal dialog med oblastmi, občinami in civilno družbo. V Schönefeldu in daleč širše je treba marsikaj razjasniti.