Škandal z antisemitizmom v Brandenburgu: Prepovedana hiša za Jude!

Škandal z antisemitizmom v Brandenburgu: Prepovedana hiša za Jude!

Calau, Deutschland - Antisemitizem škandal trenutno trese Brandenburg. V krojanju v Kleinmachnowu je bila izslejena Facebook objava lastnika Osmana Uyarja, v kateri je bilo rečeno: "Od danes noben Žid ne sme vstopiti ...". Vstop brez okusa je bil hitro izbrisan, vendar policija zdaj preiskuje sedicijo. Obtožbe so resne in razpravljajo o učinkih tega incidenta.

Osman Uyar navaja, da je po pošti izvedel le s strani policije in za neizrekljivo sporočilo krivil sina Mehmeta Uyarja. Mehmet upravlja krojenje "Yörük II" v Calau. Na Instagramu je prikazan tudi z volkovim pozdravom, simbolom desne skrajne skupine sivih volkov. Kljub povezavi s takšnimi simboli Mehmet Uyar noče prepoznati obtožb in trditve, da je bil njegov Facebook račun vdrl. "V zvezi s tem ne morem storiti ničesar," pravi in ​​je pod velikim pritiskom.

pravne posledice in dojemanje javnosti

Policijska preiskava se je že začela in tiskovna predstavnica Stefanie Wagner-Leppin je potrdila, da se načrtujejo ukrepi, kot je naslov tveganja. Tema sedicije je še posebej občutljiva: dobro znan odstavek v nemškem kazenskem pravu, § 130 STGB, ureja to zadevo in zagotavlja zaporno kazen do pet let. Še toliko bolj moteče je dejstvo, da se antisemitska vsebina širi po družbenih medijih in da se platforme, kot so Facebook, Instagram in Tiktok, vedno bolj spopadajo s takšnimi zgodbami. Ta vsebina uporablja strahove in negotovosti uporabnikov in zlahka vzbudi nadaljnje sovraštvo. To kaže tudi analiza Zveznega centra za politično izobraževanje, ki [bpb.de] (https://www.bpb.de/themen/antisemitizem/dossier-antisemitizem/549283/antisemitizem-dchwoungseehlungen-in-------------------------------midien Število na družbene medije je razširjeno.

Koronapandemija v zadnjih letih ni le povečala goljufij za subvencijo in ponarejanje potrdil o cepljenju, ampak je tudi ozaveščala o sedaciji na družbenih omrežjih. Primer tega je "Judenstern", ki je že omenjen z napisom "Neasprised", ki je krožil v več delovnih mestih. V posebnem primeru pa je berlinsko zborniško sodišče odločilo, da takšno delovno mesto ne predstavlja nujno sedicije. Pogledi se lahko tukaj močno razlikujejo, kar kaže, da zakonski teren okoli antisemitizma in sedicije ne oblikuje samo sodnih presoj, ampak tudi družbeni diskurz. [Anwalt.de] (https://www.ananwalt.de/rechtstipps/volksvermung-wegen-facebook-post-vereffection-a- Judensters-Mit-dem-mong-Zimpft-221594.html) v tem kontekstu daje pravni nasvet za ta kontekst.

Vloga družbenih medijev

Na tej točki je treba poudariti, da so družbeni mediji lahko prekletstvo in blagoslov. Niso samo platforme za sovraštvo in predsodke, ampak lahko delujejo tudi za izobraževanje in senzibilizacijo antisemitizma. Ključno je v promociji digitalne medijske pismenosti in izobraževanja, pa tudi v razvoju strategij preprečevanja za preprečevanje takšnih incidentov. Civilna družba ima ključno vlogo v boju proti sovraštvu in nestrpnosti in vsak glas v tej razpravi šteje.

Dogodki, povezani s krojanjem "Yörük I", zato niso le osamljen primer, ampak jasen sklicevanje na socialne težave, ki se nanašajo na globoko sedež. Primer mobilizira tako pravne kot socialne sile, da bi dal zgled proti antisemitizmu in razmislil o dogodkih v kontekstu trenutne družbene razprave.