Nujna služba v okrožju Oder-Spree: kolektivna pogodba ustvarja jasnost!

Nujna služba v okrožju Oder-Spree: kolektivna pogodba ustvarja jasnost!

30. oktobra 2025 je prišlo do pomembnega napredka v pogajanjih med dbb in vodstvom službe za nujno pomoč v okrožju Oder-Spree. To je rezultat dolgih in intenzivnih razprav o izboljšanju delovnih pogojev v urgentnih službah. Od 1. januarja 2027 se bo tedenski delovni čas za aktivno reševalno osebje postopoma skrajšal na 46 ur, čemur bo sledilo nadaljnje skrajšanje na 44 ur od 1. januarja 2028. Te spremembe so odgovor na spreminjajoče se potrebe in izzive, s katerimi se morajo soočiti službe za nujno pomoč v Nemčiji.

Pozitivna stran dogovora je tudi ta, da se od 1. januarja 2026 ne bo več upošteval spremenljivi čas, kar naj bi še izboljšalo pogoje dela reševalcev. Dodatna spodbuda za zaposlene bo retroaktivno zvišanje letne izredne plače na 90 odstotkov od leta 2025. Z uvedbo satnih dodatkov za delovanje izven glavne postaje s 1. marcem 2026 in pavšala 12 evrov na operacijo od 6. akcije bo očitno izboljšana tudi finančna podpora reševalcem.

Izzivi urgentnih služb

Reševalna služba dežura 24 ur na dan in nudi hitro in strokovno pomoč pri nujnih zdravstvenih dogodkih, kot so poškodbe, zastrupitve in bolezni. Pomen te storitve postane še posebej jasen, ko pogledate naraščajoče število operacij – leta 2020/21 je bilo v Nemčiji približno 13 milijonov reševalnih operacij. Ta številka ponazarja, kako pomembno je imeti dobro usposobljene reševalce, ki delajo pod velikim stresom in odgovornostjo, čeprav so izpostavljeni precejšnji obremenitvi.

Dogovor med dbb in reševalno službo v okrožju Oder-Spree velja do 31. julija 2027 in je pod pogojem, da do 16. novembra 2025 ni nobenega ugovora. Trenutna uredba sledi podjetniški kolektivni pogodbi »Rettungsdienst im Landkreis Oder-Spree GmbH«, ki od leta 2012 ureja pogoje dela in nagrajevanja zaposlenih. Cilj je optimizirati delovne pogoje v duhu javne službe in za soočanje s posebnimi izzivi urgentnih služb.

Reševalna služba na kratko

Reševalna služba v Nemčiji ima dolgo zgodovino, ki se je začela v poznem 18. in zgodnjem 19. stoletju. Prve pristope k strukturiranemu reševanju sega v čas napoleonskih vojn, od takrat pa se je marsikaj spremenilo: po prvi svetovni vojni je bila uvedena motorizacija prevoza pacientov, številka za klic v sili 112 pa je bila standardizirana po vsej Evropi. V Nemčiji reševalno službo financirajo občine in zdravstvene zavarovalnice ter odraža zvezno strukturo države.

Sčasoma se je vloga urgentnih služb razvila in do danes je v njih še vedno zaposlenih okoli 67.000 zaposlenih, med katerimi prevladujejo moški. Državne in občinske službe so odgovorne za večino nujnih reševanj, saj sta kakovost delovanja in hitrost pomoči ključni. Od leta 1970 dalje so bile stroge zahteve za reševalno službo jasneje opredeljene in strukture reorganizirane – njihova nepogrešljivost za družbo je tako očitna kot danes.